naslovna

Ribe so najštevilnejša skupina vretenčarjev na Zemlji. Njihovo življenje je vezano izključno na vodo. Znanih je približno 21000 živečih vrst rib, nekateri menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih je 7000 vrst, od teh jih približno 400 živi v evropskih vodah. V Sloveniji poznamo 93 različnih vrst in podvrst rib ter 4 vrste piškurjev.
Prve poskuse umetne vzreje zasledimo že nekaj stoletij pred našim štetjem pri Kitajcih. Marsikatero ribo in njeno uporabnost ali zanimivost pa so opisali že stari Egipčani, Grki in Rimljani.
Na tej strani predstavljamo ribe in rake belokranjskega rajona.


Potočna postrv, potočnica Salmo trutta m.fario (Linnaeus 1758)
Tuje ime: brown trout (ang.), Bachforelle (nem.), trota fario (ital.)

Razširjenost: splošno razširjena v Evropi in v Sloveniji. Življenjski prostor: riba odprtih voda, ki se zadržuje na predelih s srednje močnim pretokom ali pod brežinami v pasu postrvi in lipana. Živi tudi v visokogorskih jezerih, ki imajo dotoke in iztoke. Zelo je občutljiva za onesnaževanje voda in regulacije in v takih predelih jo pogosto nadomešča šarenka. Značilnosti: zraste do 50cm, redki primerki so veliki tudi do 70cm. Po bokih in po hrbtu ima temne pike, po bokih še rdeče, belo obkrožene pike. Tako kot pri vseh postrvih ima tudi pri potočni samec spodnjo čeljust kljukasto zakrivljeno navzgor, kar je izrazito zlasti v času drsti. Hrana: talno živalstvo, letajoče žuželke, ribe. Razmnoževanje: čas drsti lokalno zelo variira, in sicer od oktobra do marca. Ikre zakoplje v prod. Za razmnoževanje zahteva čisto, s kisikom bogato vodo in prodnata tla z močnim pretokom.

potocna
Sulec Hucho hucho (Linnaeus 1758)
Tuje ime: huchen (ang.), Huchen (nem.), salmone del Danubio (ital.)

Razširjenost: je endemit donavskega porečja, naseljen v druga porečja. Populacije v srednji Evropi so zelo ogrožene. Življenjski prostor: Pas lipana in mrene. Zadržuje se v globljih predelih, predvsem za kakimi nasipi, pregradami in ob spodjedenih bregovih, kjer plava vedno obrnjen proti toku. Značilnosti: dolžina 50-100cm. Podolgovato, bronasto bleščeče se telo s temnimi pikami, v prerezu skoraj okroglo, glava dolga, ima tolščenko. Hrana: odrasli so ribojedi, mlajši jedo žuželke in manjše vrste rakov. Razmnoževanje: drsti se od marca do maja na plitvinah pritokov, ki se zlivajo v pasu postrvi in lipana. Ikre zakoplje v prodnato ali peščeno dno. Najrazličnejše regulacije rek nemalokrat ovirajo drstne migracije sulca.

sulec
Amerikanka, šarenka Oncorhynchus mykiss (Walbaum 1792)
Tuje ime: rainbow trout (ang.), Regenbogenforelle (nem.), trota iridea (ital.)

Razširjenost: severnoameriška ribja vrsta, ki so jo leta 1884 naselili po Evropi, kjer je danes splošno razširjena. Življenjski prostor: je neavtohtona ribja vrsta, ki prihaja v Kolpo iz ribogojnic na hrvaški strani. Živi v rekah od postrvjega do mrenskega pasu, v višinskih in nižinskih jezerih. Manj občutljiva za onesnaževanje, prenese višje temperature vode kot potočna postrv. Značilnosti: dolžina 25-50cm. Tolščenka, po telesu ima gosto posejane temne pike, rdečih nima, boki so mavrični, z izstopajočo močneje obarvano progo vzdolž bokov v istih odtenkih. Pri drstečih samcih spodnja čeljust kljukasto ukrivljena. Hrana: talne živali, zračna hrana, letajoče žuželke, ribe. Razmnoževanje: v vodotoke naseljena mladica ali odrasla žival. V Sloveniji se drsti v redkih vodah. Od oktobra do decembra zakopava ikre v prodnato dno. Je močan tekmec lipanu in potočni postrvi, ker zaseda njuna drstišča in prehranjevalne niše.

amerikanka
Lipan Thymallus thymallus (Linnaeus 1758)
Tuje ime: graylin (ang.), Asche (nem.), temolo (ital.)

Razširjenost: številni vodotoki srednje, severne in severovzhodne Evrope, predeli, ki jih naseljuje so nemalokrat ločeni med seboj. V Sloveniji splošno razširjen. V Kolpi je zelo pogost, v pritokih ga ni. Življenjski prostor: prevladuje v pasu lipana v tekočih vodah, v Skandinaviji pa živi tudi v jezerih, kjer se v jatah zadržuje v globljih predelih z ne premočnimi podvodnimi tokovi. Občutljiv za onesnaževanje voda. Značilnosti: dolžina 25-50cm. Telo je srebrno sivo s črnimi pikami v sprednjem delu, pokrito s precej velikimi črno obrobljenimi luskami, ima tolščenko. Hrbtna plavut je zelo velika in škrlatno rdeča, z risbo v obliki šahovnice z modrimi, in škrlatno rdečimi polji, repna plavut globoko razcepljena. Koničasta glava z majhnimi ravnimi usti. Hrana: talne živali, letajoče žuželke, včasih tudi ribji zarod. Razmnoževanje: drsti se od marca do junija v čisti vodi na plitvih prodiščih s hitrim pretokom.

lipan
Rdečeoka, črnovka Rutilus rutilus (Linnaeus 1758)
Tuje ime: roach (ang.), Plotze (nem.), leucisco rosso (ital.)

Razširjenost: zahodna, srednja in vzhodna Evropa in nekateri predeli severne Evrope. V Sloveniji splošno razširjena. Življenjski prostor: toplejša alpska, predalpska in nižinska jezera, ribniki, mrtvice, gramoznice, reke od pasu mrene do predelov, kjer se zadržuje ostriž, in brakične vode. Živi v jatah pri dnu, manjše ribe se zadržujejo ob bregovih, večje pa v globljih predelih. Značilnosti: dolžina 10-30cm. Telo je bočno sploščeno, trebušne plavuti so točno pod hrbtno. Plavuti na spodnji strani telesa so običajno rdečkaste. Boki so srebrni, luske velike, oko (šarenica) rdeče. Hrana: vsejeda riba, glavna hrana pa so rastline in organski plankton. Razmnoževanje: drsti se od aprila do maja, ikre pa odlaga na rastlinje po plitvinah.

rdečeoka
Platnica Rutilus pigus virgo (Heckel 1852)
Tuje ime: danube roach (ang.), Frauennerfling (nem.), Leucisco del Danubio (ital.)

Razširjenost: živi samo v donavskem porečju v spodnjih tokovih večjih pritokov do severne Romunije. V Sloveniji v porečju Krke, Save, Drave, Kolpe. Življenjski prostor: živi v globljih predelih rek z močnim pretokom. Samo v času drsti se seli v pritoke, ki so porasli z rastlinjem. Značilnosti: dolžina 30-45cm. Telo visoko, rahlo sploščeno, v času drsti ima samec izrazite drstne bradavice po glavi. Usta so rahlo podstojna, glava je majhna, trebušne in repna plavut so rdeče. Hrana: talne živali, rastline. Je vsejeda riba. Razmnoževanje: drsti se od aprila do maja na prodnatem dnu ali rastlinju, kamor odlaga izredno lepljive ikre.

platnica
Klen Leuciscus cephalus (Linnaeus 1758)
Tuje ime: chub (ang.), Dobel (nem.), cavedano (ital.)

Razširjenost: cela Evropa razen skrajnega severnega dela. V Sloveniji je splošno razširjen. Življenjski prostor: reke v pasu postrvi, lipana in mrene, predalpska in nižinska jezera, manj pogost je v toplejših delih vodotokov. Mladi kleni živijo v jatah, starejši so samotarji. Značilnosti: dolžina 30-50cm. Telo je v prerezu skoraj okroglo. Rob predrepne plavuti je izbočen, plavuti na spodnji strani telesa običajno rdečkaste. Ustna odprtina in luske večje kot pri kleniču, so temne obrobljene in ustvarjajo videz mreže. Hrana: letajoče žuželke, ličinke žuželk, rastline in ribe. Razmnoževanje: drsti se od aprila do maja na prodnatih tleh ob brežinah.

klen
Pisanec Phoxinus phoxinus (Linnaeus 1758)
Tuje ime: minnow (ang.), Elritze (nem.), sanguinerola (ital.)

Razširjenost: zahodna, srednja in severna Evropa. V Sloveniji splošno razširjen. Življenjski prostor: alpska in predalpska jezera, ribniki s hladno vodo, pas postrvi in lipana. Pisanci se zadržujejo v jatah na peščenih ali prodnatih plitvinah ob zaraščenih bregovih, kjer se skriva pred plenilci. Značilnosti: dolžina 7-10cm. Podolgovato telo je po hrbtu sivo, trebuh pa je srebrno bel. Vzdolž bokov se običajno vleče temen pas s prečnimi temnejšimi pegami. V času drsti se boki samcev zlato rumeno obarvajo, trebuh pordeči, ustnice pa postanejo živo rdeče. Pri obeh spolih se po telesu pojavijo v času drsti drstne bradavice. Hrana: ličinke žuželk, manjši raki. Razmnoževanje: drstijo se od aprila do junija, ikre pa odlagajo bodisi na kamenje ali na rastline.

pisanec
Podust Chondrostoma nasus (Linnaeus 1758)
Tuje ime: nase (ang.), Nase (nem.), naso comune (ital.)

Razširjenost: srednja in vzhodna Evropa, v Sloveniji splošno razširjena v donavskem porečju. V soškem porečju je naseljena približno od leta 1960 in je izpodrinila morsko podust ( Ta je v Sloveniji že izumrla). Življenjski prostor: živi v jatah ob dnu v pasu lipana in mrene. Značilnosti: dolžina 20-40cm. Rahlo bočno sploščeno telo, usta podstojna. Vse plavuti razen hrbtne so rdečkaste. V predrepni plavuti je 13-14 plavutnic. Prsne plavuti so zelo oddaljene od trebušnih. V času drsti ima po telesu številne drstne bradavice. Hrana: z močnimi hrustančastimi ustnicami strga alge s podlage. Razmnoževanje: drsti se od marca do maja na prodnatih plitvinah. V času drsti se seli po toku navzgor.

podust
Globoček Gobio gobio (Linnaeus 1758)
Tuje ime: gudgeon (ang.), Grundling (nem.), gobione (ital.)

Razširjenost: zahodna, srednja in vzhodna Evropa, južna Skandinavija, Velika Britanija. V Sloveniji splošno razširjen. Življenjski prostor: živi v jatah pri dnu skoraj vseh tipov voda, zlasti pa v pasu lipana in mrene in v gorskih ter predalpskih jezerih. Naseljuje celo brakične vode. Značilnosti: dolžina 8-12cm. Telo je sivkasto, s prečnimi progami vzdolž pobočnice. Podstojna usta z enim parom brkov, ki segajo, nazaj položene, le do srednjega roba očesa. Luske so temno obrobljene. Po repu in hrbtni plavuti so temne navpične pege. Hrana: talne živali. Razmnoževanje: drsti se od maja do junija, ikre odlaga na kamenje in rastline v plitvinah. Se ne seli.

golobček
Zvezdogled Gobio uranoscopus (Agassiz 1828)
Tuje ime: danubian gudgeon (ang.), Steingressling (nem.), gobione del Danubio (ital.)

Razširjenost: donavsko porečje. Življenjski prostor: živi v hitro tekočih vodah lipanskega pasu in v pasu mrene, v manjših in večjih vodotokih s čisto vodo in z velikimi količinami kisika. Je zelo občutljiv za onesnaževanje. Značilnosti: dolžina 10-15cm, telo valjasto, glava širša in s spodnje strani bolj sploščena kot pri globočku, ob ustih en par brkov, ki segajo nazaj do zadnjega očesnega roba, repno deblo vitkejše in daljše kot pri globočku. Po repni in hrbtni plavuti potekata dve temnejši progi, vzdolž brkov je 4-5 temnih peg, telo temno kovinsko sivo modro, boki rumeno sivkasti. Hrana: talne živali. Razmnoževanje: drsti se od maja do junija, ikre odlaga na kamenje ali na rastlinje. Se ne seli.

zvezdogled
Mrena Barbus barbus (Linnaeus 1758)
Tuje ime: barbel (ang.), Barbe (nem.), barbo (ital.)

Razširjenost: Pirenejski polotok, zahodna, srednja in vzhodna Evropa, južna Anglija, na Irskem je ni. V Sloveniji splošno razširjena v donavskem porečju. Življenjski prostor: v pasu mrene na peščenih in prodnatih predelih. Živi v jatah pri dnu, aktivna ponoči. Značilnosti: dolžina 30-50cm. Telo je podolgovato, s koničastim gobcom in dvema paroma brkov na zgornji čeljusti. Plavuti na spodnji strani telesa rdečkaste. Rob najdaljše plavutnice v hrbtni plavuti je nazobčan. Trebuh ploščat, hrbet olivno zelen ali rjav, boki pa se zlato rumeno bleščijo. Hrana: talne živali, včasih rastline in zarod drugih rib. Razmnoževanje: drsti se od maja do junija na prodiščih z močnim pretokom.

mrena
Pohra Barbus petenyi (Heckel 1847)
Tuje ime: Semling (nem.), stronazza (ital.)

Razširjenost: naseljuje severni del Pirenejskega polotoka, spodnji Ren, severno in srednjo Italijo in donavsko porečje. Njena populacija v Kolpi ni velika. Življenjski prostor: vode s hitrim pretokom ob dnu večjih potokov in manjših rek. Značilnosti: dolžina 15-20cm. Telo valjasto, rjavo sivo zelenkaste barve, s temnejšimi pegami. Na glavi podstojna usta z mesnatimi ustnicami, dva para brkov. Trebušne plavuti rdeče rjave barve. Hrana: talne živali, organski plankton. Razmnoževanje: drsti se od maja do junija na peščeni ali prodnati podlagi.

pohra
Zelenika Alburnus alburnus (Linnaeus 1758)
Tuje ime: bleak (ang.), Ukelei (nem.), alburno (ital.)

Razširjenost: zahodna, srednja in vzhodna Evropa, južna Skandinavija, in južna Anglija. V Sloveniji je vsesplošno razširjena v donavskem porečju. Življenjski prostor: v velikih jatah v zgornjih plasteh predalpskih in nižinskih jezer, v ribnikih in v rekah v pasu mrene in ploščiča. Zahaja tudi v brakično vodo. Značilnosti: dolžina 10-15cm. Bočno sploščeno, srebrno bleščeče se telo s popolno pobočnico, usta nadstojna. V predrepni plavuti je 18-23 plavutnic. Hrana: živalski plankton, letajoče žuželke. Razmnoževanje: drstijo se od aprila do junija na plitvih prodnatih obrežnih mestih.

zelenika
Pisanka Alburnoides bipunctatus (Bloch 1782)
Tuje ime: schneider (ang.), Schneider (nem.), allorella alburno di fiume (ital.)

Razširjenost: Francija, porečje Rena in Donave, jugovzhodna Evropa. V Sloveniji precej razširjena v donavskem porečju. Življenjski prostor: v rekah v pasu lipana in delno v pasu mrene, manj pogosta v predalpskih in nižinskih jezerih. Živi v jatah pri dnu in v zgornjih vodnih plasteh. Značilnosti: dolžina 9-13cm. Pobočnica je usločena navzdol in obrobljena z dvema vrstama vzporednih črnih pik. V času drsti se vzdolž bokov nad pobočnico pojavi temno siva proga, baze plavuti na spodnji strani telesa pa pordečijo. Hrana: talne živali in letajoče žuželke. Razmnoževanje: drsti se na prodnatem dnu v tekoči vodi med majem in junijem.

pisanka
Ogrica Vimba vimba carinata (Pallas 1811)
Tuje ime: vimba (ang.), Russnase (nem.)

Razširjenost: pritoki Kaspijskega in Črnega morja ter Baltika. V Sloveniji v rekah donavskega porečja. Življenjski prostor: v rekah od pasu ploščiča do brakičnih predelov, v nižinskih jezerih in v predalpskih jezerih. Živi v jatah ob dnu. Značilnosti: dolžina 20-30cm. Usta so podstojna, z naprej štrlečo zgornjo mesnato ustnico. Plavuti so sivkaste, rumene ali oranžne. V času drsti imajo samci hrbet črn, trebuh pa rdečkast. V predrepni plavuti je 20-25 plavutnic. Nazaj položene prsne plavuti segajo skoraj do trebušnih. Hrana: talne živali. Razmnoževanje: drsti se od maja do junija na prodnatem dnu ob brežinah. V času drsti se seli po toku navzgor.

ogrica
Krap Cyprinus carpio (Linnaeus 1758)
Tuje ime: common carp (ang.), Karpfen (nem.), carpa (ital.)

Razširjenost: izvira iz jugovzhodne Azije, danes pa je razširjen po celi Evropi razen v severni Skandinaviji. Živi tudi v Veliki Britaniji. V Sloveniji je vsesplošno razširjen. Življenjski prostor: nižinska in predalpska jezera, ribogojnice, od pasu ploščiča navzdol v rekah. Ugajajo mu vode z blatnim dnom in veliko rastlinja. Hraniti se prične v mraku in nadaljuje v nočnem času. Značilnosti: dolžina 30-70cm. Ima dva para kratkih brkov. Divji krap in luskinar imata celo telo pokrito z luskami, usnjar pa ima po telesu le posamezne luske ali pa jih sploh nima. Hrbet ima visok. Hrana: talne živali, ki jih pobira z raztegljivimi usti, in rastline. Razmnoževanje: drsti se od maja do junija, ikre odlaga na rastlinje ob brežinah.

krap
Pezdirek Rhodeus sericeus amarus (Bloch 1782)
Tuje ime: bitterling (ang.), Bitterling (nem.), rodeo sericeo (ital.)

Razširjenost: vzhodna, srednja in severna Evropa, severozahodna Anglija. V Sloveniji razširjen v donavskem porečju. Življenjski prostor: pas ploščiča v rekah, nižinska jezera in ribniki, kjer žive tudi potočni škržek (školjka) in druge sladkovodne školjke. Živi v jatah ob brežinah voda, ki so zelo porasle z rastlinjem. Značilnosti: dolžina 5-6cm. Pobočnica je nepopolna, ima le 5-6 lusk. V zgornji polovici telesa se po bokih vleče modro zelena proga. V času drsti trebuhi samce pordečijo, boki in hrbet pa postanejo bleščeče modro zeleno vijoličaste barve. Samica ima 4-5cm dolgo rožnato leglo. Hrana: talne živali, ličinke žuželk, živalski plankton. Razmnoževanje: ikre odlaga od aprila do junija v školjke, zarod zapusti školjke, ko izgubi hranilni mešiček.

pezdirek
Linj Tinca tinca (Linnaeus 1758)
Tuje ime: tench (ang.), Schleine (nem.), tance (ital.)

Razširjenost: razširjen je po celi severni Evropi, tudi v Veliki Britaniji. V Sloveniji splošno razširjen. Življenjski prostor: nižinska jezera, ribniki ribogojnice, v rekah pa pas mrene, ploščiča in brakični pas. Zadržuje se v zarastlinjenih vodah z blatnim dnom. Značilnosti: dolžina 20-40cm. Telo je olivno zeleno, trebuh rumenkast. Očesna šarenica je rdeča. Plavuti imajo zaokrožene robove in so temne. Trebušna plavut sega pri samcu do predrepne. Ima par kratkih brkov. Zelo sluzasto telo pokrivajo drobne luske. Hrana: talne živali, občasno rastline. Razmnoževanje: med majem in junijem se drsti v obrežnih plitvinah.

linj
Ostriž Perca fluviatilis (Linnaeus 1758)
Tuje ime: perch (ang.), Barsch (nem.), pesce persico (ital.)

Razširjenost: živi po celi severni Evropi razen na severozahodnem Norveškem in na severnem Škotskem. Življenjski prostor: topla gorska, predalpska in nižinska jezera, ribniki mrtvice, v rekah pa pas mrene in ploščiča. Zadržuje se v zarastlinjenih predelih, odprtih vodah, starejši ostriži pa živijo v globljih predelih. Mlajši ostriži živijo v jatah, starejši pa so samotarski. Značilnosti: dolžina 15-35cm. Ima dve ločeni hrbtni plavuti, v prvi so trde plavutnice, na zadnjem koncu je temna pega. Hrbet je visok, s temnimi prečnimi progami vzdolž bokov. Hrana: je plenilska riba, mladi jedo talne živali, živalski plankton, zarod in mladice. Razmnoževanje: drsti se od marca do junija, ikre odlaga med rastlinje, kamenje ali vejice v dolgih želatinastih trakovih.

ostriž
Smuč Stizostedion lucioperca (Linnaeus 1758)
Tuje ime: pikeperch (ang.), Zander (nem.), sandra (ital.)

Razširjenost: izvira iz vzhodne Evrope, naseljen je bil v predele zahodne Evrope in v Veliko Britanijo. V Sloveniji v donavskem porečju. Življenjski prostor: pas mrene in ploščiča v večjih rekah, nižinska jezera, velike mrtvice. Običajno živi v motnih vodah pri dnu, v mraku pride na površje. Odrasli smuči so samotarji, mlajši živijo v jatah. Značilnosti: dolžina 30-70cm. Telo je vretenasto, podolgovato, s koničasto glavo in s številnimi zobmi v ustih. Na hrbtu sta dve med seboj ločeni hrbtni plavuti, v prvi so same nerazcepljene plavutnice. Po zgornjem delu hrbta so prečne proge. Hrana: plenilec, ribojed. Razmnoževanje: ikre odlaga od aprila do maja ob bregovih v gnezda iz potopljenih vej, samec pa jih čuva.

smuč
Kapelj ali glavač Cottuso gobio (Linnaeus 1758)
Tuje ime: bullhead (ang.), Groppe (nem.), scazzone (ital.)

Razširjenost: zahodna, srednja, vzhodna in večina severnega dela južne Evrope, južna Skandinavija, Anglija. V Sloveniji splošno razširjen. Življenjski prostor: v rekah živi v pasu postrvi in ob brežinah gorskih jezer. Nočna žival, ki se zadržuje ob dnu, podnevi se skriva pod kamenjem. Barva telesa se izredno dobro prilagaja barvi okolja oziroma podlage. Značilnosti: dolžina 10-15cm telo je sivo so sivo rjavo pegasto, brez lusk, glava široka, z velikimi usti in mesnatimi ustnicami. Trebušni plavuti ležita pod velikima prsnima plavutma. Ima dve povezani hrbtni plavuti. Hrana: talne živali, ribji zarod in mladice. Razmnoževanje: drsti se od marca do maja. Ikre odlaga pod kamenje, samec pa jih čuva.

kapelj
Nežica Cobitis taenia (Linnaeus 1758)
Tuje ime: spined loach (ang.), Steinbeisser (nem.), cobite fluviale (ital.)

Razširjenost: južna, zahodna, srednja in vzhodna Evropa, južna Švedska, srednja in vzhodna Anglija. V Sloveniji so ta vrsta in drugi predstavniki rodu Cobitis splošno razširjeni. Življenjski prostor: mivkasti ali peščeni predeli rek v pasu lipana in mrene, ob brežinah predalpskih in nižinskih jezer, mrtvic, gramoznic. Je aktivna ponoči, zadržuje se ob dnu dan pa preživi zarita v dno, iz katerega moli le njena glava. Značilnosti: dolžina 5-10cm telo podolgovato, kačasto, glava sploščena s strani, pod očesom ima trn. Trije parki kratkih brkov hrbet je temno marmoriran, običajno z 1-2 vrstama podolgovatih temnih peg. Hrana: talne živali, preceja pesek, tako da ga z usti zajame in izbrizga skupaj z vodo skozi škržne poklopce. Razmnoževanje: drsti se od aprila do junija, ikre odlaga na rastline in na kamenje.

nežica
Babica Barbatula barbatula (Linnaeus 1758)
Tuje ime: stone loach (ang.), Schmerle (nem.), cobite barbatello (ital.)

Razširjenost: zahodna, srednja in vzhodna Evropa, južna Skandinavija, Velika Britanija. V Sloveniji splošno razširjena. Življenjski prostor: potoki in reke od postrvjega do mrenskega pasu, manj pogosta je v plitvih predalpskih jezerih. Aktivna je ponoči, podnevi se zadržuje ob dnu med kamenjem, plava sunkovito. Značilnosti: dolžina 8-12cm. Telo podolgovato, običajno sivo rjavo pegasto, z majhnimi očmi. Lusk ni, ima tri pare brkov na zgornji čeljusti in cevasti nosnici. Na hrbtni in repni plavuti so navpične temne črte. Hrana: talne živali, ribji zarod. Razmnoževanje: od aprila do maja odlaga ikre na kamenje, samec pa jih čuva.

babica
Sončni ostriž Lepomis gibbosus (Linnaeus 1758)
Tuje ime: pumpkinseed (ang.), Sonnenbarsch (nem.), persico sole (ital.)

Razširjenost: njegova domovina je severna Amerika, danes pa ga najdemo po celi Evropi in v južni Angliji. V Sloveniji je splošno razširjen v obeh porečjih. Življenjski prostor: z rastlinjem obrasli plitvi predeli predalpskih in alpskih jezer, ribniki, mrtvice, gramoznice in pa ploščiča v rekah. Značilnosti: dolžina 10-15cm. Telo je bočno zelo sploščeno in visoko. Na škržnih poklopcih ima rdečo in črno pego, usta so majhna. Samec je v času drsti živo pisanih barv. Hrana: talne živali, včasih tudi zarod in mladice drugih rib. Razmnoževanje: od maja do junija odlaga ikre med rastlinje na plitvine, kjer se valijo pod skrbnim varstvom roditeljev.

sončni ostriž
Som Silurus glanis (Linnaeus 1758)
Tuje ime: wels (ang.), Waller (nem.), siluro (ital.)

Razširjenost: vzhodna in nekateri predeli srednje Evrope. Naseljen v Veliko Britanijo. V Sloveniji razširjen v obeh porečjih. Življenjski prostor: globlji predeli jezer in velikih rek od pasu ploščiča navzdol, brakične vode. Aktiven je ponoči. Mladi somi žive v manjših skupinah, stari so samotarji. Značilnosti: dolžina 100-200cm, je ena največjih sladkovodnih rib v Evropi. Telo je zavaljeno, temno sivo pegasto, z dolgim močnim repom, parom dolgih brkov na zgornji ustnici in s parom krajših na spodnji. Hrbtna plavut je zelo kratka, repna zelo dolga. Hrana: ribojed. Razmnoževanje: ikre odlaga od marca do junija v nekakšno gnezdo, ki ga naredi med rastlinjem ob bregovih, samec pa ga čuva.

som
Ščuka Esox lucius (Linnaeus 1758)
Tuje ime: pike (ang.), Hecht (nem.), lucio (ital.)

Razširjenost: zahodna, srednja in vzhodna Evropa in srednja Italija, Velika Britanija. V Sloveniji splošno razširjena. Življenjski prostor: toplejša predalpska in nižinska jezera, ribniki mrtvice, pas mrene in ploščiča v rekah, redkeje zahaja v pas lipana. Običajno leži nepremično med rastlinjem ob bregu, posebno med trstičevjem. Živi v čisti vodi. Značilnosti: dolžina 30-120cm. Ima dolgo glavo z račjemu kljunu podobnim gobcem in številnimi nazaj obrnjenimi zobmi v gobcu. Telo je rumeno zeleno z olivno zelenimi ali umazano rjavimi progami. Plavuti so rjave, hrbtna plavut je pomaknjena daleč nazaj. Hrana: je ribojeda riba, včasih ujame tudi manjše vretenčarje in vodne ptiče. Razmnoževanje: drsti se od februarja do maja med vodnim rastlinjem ob brežinah, zelo pogosto na poplavnih predelih.

ščuka
Kečiga Acipenser ruthenus (Linnaeus 1758)
Tuje ime: sterlet (ang.), Sterlet (nem.), sterleto (ital.)

Razširjenost: porečje Črnega in Kaspijskega morja; reke, ki se izlivajo v vzhodni del Baltika in v Severno Ledeno morje. Redkeje jo najdemo v zgornjem toku Donave. V Sloveniji je bila včasih pogostejša kot danes. Zadnja kečiga v Kolpi je bila ujeta pod jezom v Krasincu leta 1979. Življenjski prostor: je talna riba, ki živi v rekah v pasu mrene in ploščiča in v nižinskih jezerih. Izogiba se pretežno motnim vodotokom. Značilnosti: dolžina 25-65cm. Repna plavut je asimetrična. Od drugih jesetrovk se loči, ker je manjša in ima daljši, raven, včasih rahlo navzgor zasukan gobec, po bokih in hrbtu ima večje število manjših koščenih ščitov v 5. vrstah. Hrana: talno živalstvo, zlasti ličinke žuželk. Razmnoževanje: seli se na drstišča po rečnem toku navzgor. Ikre odlaga na peščeno dno. Drsti se aprila in maja.

kečiga

Raki deseteronožci (Decapoda)

Raki deseteronožci so bentonske živali, ki naseljujejo tako stoječe kot tekoče vode. Potočni rak ali jelševec Astacus astacus (Linnaeus 1758) živi v ribnikih, gramoznicah, nekaterih jezerih in zalitih premogovnih kopih. Koščak Austropotamobius torentium (Schrank 1803) živi v tekočih vodah in ga le redko najdemo v stoječih vodah, v čistih tekočih potokih in grapah pa ni tako redek.
Obe vrsti se zadržujeta v račjih luknjah in račinah - skrivališčih izkopanih v mehke ilovnate brežine ali dno, med koreninami, med in pod kamenjem ali skalami. V biotopih, ki jih naseljujeta, so njune populacije različno goste - na nekaterih delih so zelo pogosti, na nekaterih jih sploh ni. Sicer pa so raki nočne živali. Ponoči prilezejo iz skrivališča in pobirajo hrano. So vsejede živali.
Samice spolno dozorijo v 2. do 4. letu starosti. Samci so spolno zreli nekaj tednov pred samicami. Oplojena samica nosi jajčeca na zadku do izvalitve. Koščak in jelševec se razmnožujeta v različnih zimskih mesecih. Najprej se izvalijo ličinke koščaka in sicer aprila in maja, julija pa se izvalijo mladi jelševci, ki se v prvem letu življenja levijo do 10 krat.
Raki deseteronožci so pomembni bio indikatorji onesnaženosti voda.

koscak


Viri:
- Povž M., Šumer S., Budiha N., 1998: Ribe in raki Pokolpja, Založba i2, Ljubljana
- Hofer R., 1991: Sladkovodne ribe. Cankarjeva založba, Ljubljana
- Povž M., Sket B., 1990: Sladkovodne ribe. Mladinska knjiga, Ljubljana
- Arhiv RD Metlika
- www.fishbase.se

logo
 
Oblikovanje: Mojca Buljan, Produkcija: rfsplet